Tehnologija 3D-tiskanja hrane danes omogoča, da več kot dve desetini različnih živil preoblikujejo v natančno oblikovane užitne izdelke. Tiskalniki hrane stanejo od nekaj sto do več tisoč evrov, zato trenutno sodijo med dražje kuhinjske naprave.
Med vidnejšimi sistemi je Chocola3D, katerega razvoj se je začel leta 2014, podjetje pa je nastalo nekaj let pozneje. Današnje različice naj bi delovale z več kot 26 različnimi materiali in ne uporabljajo zaprtih kapsul, kar uporabnikom omogoča širšo izbiro sestavin. Naprave so že v uporabi pri strankah v Ukrajini, Bolgariji, Nemčiji in Estoniji.
Vzporedno z 3D-tiskanjem išče živilska znanost nove načine oblikovanja teksture. Raziskovalci z ETH Zürich so razvili postopek strukturnega zamrzovanja, s katerim iz celih stročnic in vode v zamrzovalniku nastanejo geli, podobnim mišičnim vlaknom. Metoda je uporabna za vrste stročnic, ki predstavljajo približno 96 odstotkov svetovne proizvodnje, navezuje pa se na japonski izdelek kōri-tofu, ki prav tako nastaja z zamrzovanjem.