Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je zabeležila požare v naravnem okolju.
V izjemnem letu je na Krasu izbruhnil velik požar, kar potrjuje, da so razmere lahko hitro ekstremne.
Slovenija, ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, se v letošnjem vročem in suhem poletju sooča z izrazito povečanim tveganjem za požare v naravi. Satelitski posnetki sistema Copernicus kažejo strnjeno, intenzivno obarvano območje nad srednjo Evropo, kar odraža kombinacijo visokih temperatur in visoke požarne ogroženosti tudi nad našo državo.
Po novejših strokovnih ocenah so se nekateri letošnji požari v naravnem okolju širili tudi s hitrostjo do približno 20 kilometrov na uro. Ključen je veter, ki požaru dovaja svež zrak in ga potiska v eno smer, je pojasnil gozdar dr. Aleš Jug. Ocene, ki temeljijo na dosedanjih analizah, kažejo, da človek zaneti približno devet od desetih požarov, okoli 40 odstotkov pa naj bi jih bilo namernih.
Posledice so dolgotrajne. Medtem ko se trava in grmičevje po požaru obnovita v dveh do petih letih, gozd potrebuje od 20 do 50 let. Dr. Jug ob tem poudarja, da v nekaterih redko poseljenih območjih manjše požare v gozdu včasih pustijo, ker lahko prispevajo k naravni obnovi sestojov.