Evropska unija naj bi za Ukrajino oblikovala posojilni okvir v višini 90 milijard evrov. Odplačilo naj bi bilo zasnovano tako, da bi se dolg pokril predvsem iz prihodnjih vojnih odškodnin, ki naj bi jih Ukrajina prejela od Rusije. Če bi takšna shema ostala brez ruskih reparacij, naj bi obveznost poplačila prevzel proračun EU, kar bi dolg preusmerilo na države članice.
V tem scenariju bi lahko slovenska izpostavljenost do proračuna EU dosegla približno 360 milijonov evrov, kažejo dozdajšnje ocene o porazdelitvi bremen med članicami, kar predstavlja približno 0,4 odstotka celotnega 90-milijardnega paketa.
Medtem Svet Evrope prek posebnega Registra škode že zbira dokaze o uničenju v Ukrajini in po zadnjih podatkih obravnava več kot 165.000 zahtevkov posameznikov in institucij. Avgusta je bilo 40 držav podpisnic haaške konvencije o mednarodni komisiji za odškodnine, kar je prvi korak k mehanizmu za izterjavo reparacij.
Sredi septembra je konvencijo ratificiralo osem držav in Evropska unija, medtem ko je za začetek delovanja komisije potrebnih 25 ratifikacij. Dokler ta prag ne bo dosežen, ostaja morebitni pretok ruskih odškodnin v sheme pomoči Ukrajini predvsem načrt na papirju.