Naložbe v infrastrukturo umetne inteligence naj bi do leta 2030 dosegle 7,6 bilijona ameriških dolarjev, predvsem v podatkovne centre in zmogljive procesorje. Svetovno povpraševanje po električni energiji naj bi med letoma 2026 in 2030 vsako leto zraslo za povprečno 3,6 odstotka, kar presega pričakovano rast svetovnega BDP, kažejo mednarodne energetske projekcije.
Takšna dinamika prehiteva zmogljivosti dobaviteljev omrežne opreme. Dobavni rok za velike energetske transformatorje se je z okoli 50 tednov leta 2021 podaljšal na 120 do 150 tednov leta 2024, kar omejuje tempo nadgradnje prenosnih omrežij in otežuje priključevanje novih velikih porabnikov.
Kako napet je razkorak med digitalizacijo in fizično infrastrukturo, dobro kaže Tajvan. Tam naj bi obremenitev podatkovnih centrov, namenjenih umetni inteligenci, do leta 2029 dosegla 450 MW, nacionalni operater Taipower pa od septembra 2023 v severnem delu otoka ne odobrava več novih priključitev za podatkovne centre z zahtevano močjo nad 5 MW.
Kljub rastočim potrebam po energiji uradni podatki kažejo, da na Tajvanu kar 90 odstotkov izpadov električne energije povzročata staranje distribucijskega sistema in dotrajanost vodov, medtem ko nezadostna proizvodna zmogljivost predstavlja le 0,05 odstotka primerov. To potrjuje, da je glavno ozko grlo v omrežju, ne v elektrarnah, kar bo morala prihodnja globalna vlaganja v umetno inteligenco upoštevati.