V amazonskem pragozdu v Južni Ameriki je med letoma 2010 in 2024 po znanstvenih ocenah prišlo do preobrata: namesto da bi deloval kot neto ponor ogljikovega dioksida, je v povprečju vsako leto v ozračje oddal približno 1,17 milijarde metričnih ton CO2 več, kot ga je absorbiral.
Ključen dejavnik so gozdni požari, ki naj bi v tem obdobju letno sproščali okoli 1,47 milijarde metričnih ton ogljikovega dioksida, medtem ko je celotni pragozd po teh ocenah sposoben vsako leto vezati le približno 300 milijonov metričnih ton ogljika.
Takšno razmerje med izpusti in ponorom pomeni dramatičen premik v ekološki funkciji tega območja, saj Amazon v obravnavanem obdobju deluje kot neto vir emisij in ne več kot globalna blažilna blazina ogljika.