Koncept, poimenovan »anti-optimizacija«, se uveljavlja kot nova filozofija dobrega počutja, ki po navedbah njegovih zagovornikov izkušnjo in občutek prisotnosti postavlja pred merljivost ter učinkovitost.
Anti-optimizacija podpira vse, kar ljudi znova poveže z osnovami – z dihom, spanjem, stikom z naravo in bolj pozornim odnosom do samega sebe. Tak povratek k temeljem je osrednje izhodišče tega pristopa, ki se oddaljuje od nenehnega merjenja telesnih in vedenjskih podatkov.
S trendom je povezan tudi zasuk v odnosu do tehnologije in nenehne povezljivosti. Ideja biti vedno dosegljiv in vedno povezan za mnoge ni več privlačna; namesto tega ljudje iščejo močnejšo vez s sabo in lastno intuicijo.
Opis anti-optimizacije za zdaj prihaja predvsem od njenih zagovornikov in kaže na željo dela potrošnikov, da bi svoje vsakdanje odločitve manj podrejali merjenju in optimizaciji ter bolj neposredni izkušnji bivanja.