Avstrijska koalicijska vlada pod vodstvom kanclerja Christiana Stockerja je na seji 2. septembra potrdila projekt podnebnega zakona in sveženj ukrepov za pomoč kmetijstvu v času rekordne suše v višini 240 milijonov evrov. Po vladnem predlogu naj bi Avstrija z novo zakonodajo cilj podnebne nevtralnosti do leta 2040 zapisala kot zavezujočo obveznost, potem ko država že več kot pet let nima veljavnega zakona na tem področju.
Jedro protisušnega paketa je začasna oprostitev približno dveh tretjin prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in nezgodno zavarovanje kmetov za eno četrtletje. Zvezna vlada namerava zavodu za socialno zavarovanje (SVS) pokriti izpad prihodkov. Največja posamezna postavka, oprostitev prispevkov v vrednosti okoli 140 milijonov evrov, je del celotnega svežnja, preostanek pa naj bi šel v subvencije obresti za posojila in odloge odplačil.
Finančna konstrukcija sproža politične spore. Po navedbah pristojnega ministrstva bo protiutež ukrepom znižanje t. i. ocenjevalne stopnje (Hebesatz) v kmečkem zdravstvenem zavarovanju, kar naj bi v letih 2027–2031 vsako leto prineslo približno 50 milijonov evrov oziroma skupaj 250 milijonov evrov. Kritiki opozarjajo, da gre predvsem za kratkoročno lajšanje likvidnosti in prerazporeditev bremen znotraj sistema socialnega zavarovanja, brez naslovitve strukturne krize v kmetijstvu.
Ocenjena škoda zaradi suše se po prvih izračunih giblje okoli ene milijarde evrov, druge ocene pa celotno škodo postavljajo med dve in tri milijarde, zato paket ostaja precej manjši od skupnih izgub. Vzporedno se ÖVP, SPÖ in Neos še vedno pogajajo o končnih besedilih podnebnega zakona, čeprav je Stocker napovedal, da bo jesen čas konkretnih rezultatov. Odprta ostajata predvsem vprašanje dolgoročne poti do podnebne nevtralnosti in natančna pravna zavezujočnost cilja do leta 2040, zavod SVS pa se o operativnih učinkih začasne oprostitve prispevkov še ni javno podrobneje opredelil.
Ambiciozni podnebni cilji vlade
Zagovorniki vladnega predloga poudarjajo, da je zapis cilja podnebne nevtralnosti do leta 2040 v zakon nujen korak po več kot petih letih pravnega vakuuma. Po njihovem mora Avstrija hkrati zaščititi kmetijstvo pred posledicami najhujše suše v zgodovini meritev, sicer bo izgubljala proizvodne kapacitete in podeželska delovna mesta. Paket oprostitev prispevkov in subvencioniranih posojil vidijo kot hiter most do bolj celovitih, dolgoročnih prilagoditvenih ukrepov. Politični kompromisi glede financiranja so po tej perspektivi cena za to, da se zakonodajni proces sploh premakne naprej.
Kritika obsega in stroškov zakona
Kritičen pogled opozarja, da 240 milijonov evrov predstavlja le delček ocenjene škode, ki dosega do tri milijarde evrov, zato paket ne rešuje strukturnih težav v kmetijstvu. Sporno je tudi, da se največji del pomoči financira prek znižanja ocenjevalne stopnje v zdravstvenem zavarovanju kmetov, kar dolgoročno lahko oslabi zdravstveno blagajno. Nasprotniki menijo, da ukrepi preveč stavijo na kratkoročno olajšanje socialnih prispevkov in servisiranje dolgov bankam, namesto na vlaganja v prilagajanje podnebnim spremembam. Nejasna pravna zavezujočnost cilja podnebne nevtralnosti pa po tej strani kaže, da gre bolj za političen signal kot za resnično prelomnico v avstrijski podnebni politiki.