Ljudje, ki so bili od otroštva do pozne starosti stalno miselno dejavni, so imeli v veliki opazovalni študiji Rush University Medical Center 38 odstotkov nižje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni kot vrstniki z najmanj kognitivne stimulacije. (rush.edu)
Raziskovalci so skoraj 2.000 starejših odraslih spremljali osem let. Ocenjevali so, kako pogosto so skozi življenje brali, pisali, se učili jezikov ali se lotevali drugih intelektualnih izzivov. Pri tistih z največjo t. i. kognitivno obogatenostjo se je Alzheimerjeva demenca v povprečju pojavila približno pet let pozneje kot pri najmanj miselno dejavnih udeležencih. Blaga kognitivna motnja se je pri njih pojavila sedem let pozneje. (sciencealert.com)
Gre za povezavo, ne za dokaz vzročne zveze. Rezultati pa se ujemajo z dosedanjimi dognanji o t. i. kognitivni rezervi, ki možganom pomaga dlje časa kompenzirati starostne spremembe. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da učenje in radovednost ne nadomeščata zdrave prehrane, gibanja in obvladovanja dejavnikov tveganja. Lahko pa postaneta preprost vsakodnevni vložek v zdravje možganov v starosti.