V državah članicah OECD je povprečna ocena bralne pismenosti med letoma 2015 in 2025 padla za 28 točk, v matematiki pa za 22 točk. Strokovnjaki 20‑točkovni zdrs pri PISA enačijo s približno enim letom zaostanka v izobraževalnem razvoju, zato bralni padec v povprečju pomeni več kot leto in pol izgubljenega učnega napredka.
Branje najstnikov po svetu je po zadnjih mednarodnih primerjavah znanja PISA 2025, ki jih koordinira OECD, doseglo najnižjo raven v tem stoletju. Upad se pogosto povezuje s porastom časa pred zasloni. Raziskava je zajela učence v 91 državah in gospodarstvih, kar nakazuje, da gre za globalen pojav.
Posebej izrazit je zasuk na Nizozemskem. Tam je imel po podatkih iz leta 2025 kar 39 % 15‑letnikov bralno raven, ki je ocenjena kot nezadostna za polno delovanje v družbi. Nacionalni rezultat branja je od leta 2015 padel z 503 na 441 točk, država pa je v tem obdobju zdrsnila pod evropsko povprečje in v naravoslovju pod povprečje 23 držav članic OECD.
Letošnja raziskava se je osredotočila na naravoslovje, kjer se je povprečni rezultat držav OECD med letoma 2022 in 2025 stabiliziral, potem ko je od leta 2009 do 2022 vztrajno padal. Ob tem pa ostaja dejstvo, da se bralne in matematične spretnosti mladih po svetu merljivo slabšajo, kar izobraževalnim sistemom postavlja težko vprašanje, kako znanje prilagoditi generaciji učencev, ki odrašča ob zaslonih.