Podnebna analiza ocenjuje, da bi se lahko povprečna globalna temperatura do leta 2100 zvišala za približno 3,25 stopinje Celzija, če države ne bodo bistveno okrepile sedanjih podnebnih politik. Projekcija je vezana na trenutno pot emisij toplogrednih plinov, ki ostaja daleč nad ravnmi, skladnimi z omejevanjem segrevanja.
Avtorica ocen Gergana Gjuleva opozarja, da bi bilo v scenariju brez hitrega in drastičnega zmanjšanja emisij segrevanje približno za četrtino višje od dosedanjih napovedi. Po njenih navedbah se podoba sveta, ogretega za tri stopinje, ne spreminja, spreminja pa se verjetnost, da do takšnega scenarija pride, in hitrost, s katero bi ga lahko dosegli. V tako segretem svetu bi bila Švica po trenutnih modelih v povprečju za okoli 4,9 stopinje Celzija toplejša od predindustrijske ravni.
Kako se trend že odraža v praksi, kažejo vročinski valovi v švicarskih mestih. V doslej najtoplejšem zabeleženem poletju so v Baslu našteli 58 dni z več kot 30 stopinjami Celzija, leta 2003 pa 41. V Bernu se je število takih dni povečalo z 29 na 46, v Zürichu pa z 27 na 38, kar kaže na izrazito pogostejše dolgotrajne vročinske obremenitve mestnega prebivalstva.