Inšpektorat RS za delo je lani ob nadzoru evidenc delovnega časa ugotovil 1462 kršitev, kar je 27,7 odstotka več kot leto prej. Največ nepravilnosti je bilo pri dnevnem vodenju evidenc, zlasti v manjših podjetjih.
Posodobljen zakon iz leta 2023 je uvedel natančnejše beleženje delovnega časa in višje kazni, a je bil kasneje delno omiljen zaradi kritik gospodarstva. Kljub spremembam inšpektorat poudarja, da morajo evidence še vedno odražati dejansko delo in so ključne za pravilne plače ter zaščito pravic delavcev.
Največ kršitev (940) se je nanašalo na nepravilno vodenje dnevnih evidenc, 195 na splošno evidenco izrabe delovnega časa, dodatnih 52 pa na evidenco odmorov. Inšpektorat opozarja, da se pri manjših delodajalcih, zlasti v gradbeništvu, gostinstvu in transportu, še vedno pogosto uporabljajo ročne evidence, ki ne odražajo realnega stanja.
Zato se inšpektorat znova zavzema za obvezno elektronsko beleženje delovnega časa v dejavnostih z največjim tveganjem, saj bi to po njihovem izboljšalo nadzor in varstvo delavcev.