Pri hujšanju ni čudežne hrane, odločilen je skupni dnevni energijski vnos in s tem kalorični primanjkljaj. Znotraj tega okvira pa obstaja skupina približno desetih pogosto priporočenih živil, ki zaradi veliko beljakovin, vlaknin in vode olajšajo vzdrževanje deficita. Med njimi so jajca, grški jogurt in oves, pa tudi listnata zelenjava, pusto meso, ribe, stročnice, jagodičevje in oreščki, ki skupaj ponujajo visoko hranilno gostoto ob razmeroma zmernem energijskem vnosu.
Beljakovinsko bogata živila, kot so jajca, grški jogurt in pusto perutninsko meso, krepijo občutek sitosti in pomagajo ohranjati mišično maso med izgubljanjem kilogramov. Ribe, med njimi losos, tuna in sardele, dodajo kakovostne beljakovine ter omega‑3 maščobne kisline. Stročnice prinesejo kombinacijo rastlinskih beljakovin in počasi prebavljivih vlaknin. Tudi mandlji, orehi in pistacije sodijo med priporočene izbire, čeprav jih je zaradi energijske gostote treba uživati v manjših porcijah.
Drugi steber teh priporočil so živila z veliko vlaknin in vode. Oves z visoko vsebnostjo topnih vlaknin upočasni prebavo in podaljša občutek sitosti. Listnata zelenjava prinese veliko volumna ob malo kalorijah. Podoben učinek imajo jagodičevje ter zelo nizkokalorične vrste zelenjave, kot so kumare, ki vsebujejo le približno 15 kalorij na skodelico. Na tej logiki temelji t. i. volumetrični pristop, ki med shujševalnimi dietami sodi med bolje ocenjene.
Izbira nizkokaloričnih, volumensko bogatih živil omogoča večje porcije znotraj istega kaloričnega okvira, medtem ko hrana z veliko sladkorja, nezdravih maščob in močno predelanih sestavin, kot so krofi, olajša preseganje tega okvira in sčasoma prispeva k pridobivanju telesne teže. Nobeno posamezno živilo samo po sebi ne povzroči hujšanja.