Slovenski hmeljarji po enem najbolj zahtevnih obdobij letošnjega poletja z zaskrbljenostjo spremljajo stanje na poljih. Čeprav so hmeljišča vročinski val večinoma prestala v razmeroma dobri kondiciji, je narava na številnih območjih pokazala svojo moč. Poleg suše so nasade prizadela tudi silovita neurja s točo, zato prve ocene kažejo, da bo letošnji pridelek hmelja najverjetneje podpovprečen.
Največ škode je nastalo na posameznih območjih Savinjske doline, kjer je toča prizadela približno 850 hektarjev hmeljišč. Po prvih ocenah je okoli 150 hektarjev nasadov popolnoma uničenih, zato obiranje tam predvidoma ne bo več ekonomsko upravičeno. Dodatnih 300 hektarjev je utrpelo hujše poškodbe, zaradi katerih pridelovalci pričakujejo od 50- do 70-odstotni izpad pridelka, na približno 400 hektarjih pa so poškodbe sicer manjše, a bodo kljub temu vplivale na končni pridelek.
Slovenija ima 40,2 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je več kot dvakrat nad povprečjem evropske unije, ki jih ima dobrih petnajst, prehiteva jo le Hrvaška. Več kot 81 odstotkov slovenskih sodnikov je žensk. Kljub številčni zasedenosti Evropska komisija v poročilu o stanju pravne države za leto 2025 ugotavlja, da sodni zaostanki še naprej naraščajo, postopki pa ostajajo predolgi, zlasti pri primerih pranja denarja in korupcije. Podatki kažejo, da večje število sodnikov samo po sebi ne pomeni učinkovitejšega sodstva.
Na drugi strani sveta se razmere še naprej nevarno zaostrujejo na Bližnjem vzhodu. Ameriška vojska je sedmo zaporedno noč izvedla obsežne letalske napade na cilje v Iranu. Tokratne tarče so bili nadzorni objekti, vojaška logistična infrastruktura, podzemna skladišča orožja in pomorske zmogljivosti. V operaciji so sodelovali lovska letala, brezpilotniki in vojaške ladje.
Iran je odgovoril z novim valom napadov na ameriške vojaške objekte na Bližnjem vzhodu. Revolucionarna garda trdi, da so bili tarče ameriški položaji v Siriji, Kuvajtu, Omanu, Bahrajnu in Jordaniji, vendar ameriška vojska te navedbe zanika, poroča televizija CBS.
Napetosti so se ta teden posebej stopnjevale v Jordaniji, kjer je Iran napadel najmanj dve vojaški oporišči. Ranjenih je bilo več pripadnikov ameriške vojske, vendar po navedbah ameriških uradnikov med ameriškimi in jordanskimi vojaki ni bilo smrtnih žrtev. Obseg poškodb ranjenih za zdaj ostaja neznan. Jordanska vojska je medtem sporočila, da je ponoči prestregla in sestrelila deset iranskih raket, ki so vstopile v njen zračni prostor.
Zaradi ponovnega zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom je znova pod vprašajem tudi varnost plovbe skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. Direktor grškega podjetja za upravljanje pomorskih tveganj opozarja, da številne ladijske posadke trenutno niso pripravljene pluti skozi to strateško območje.
Iranski državni mediji medtem poročajo, da so bili v ameriških napadih na jugu države ponoči ubiti najmanj trije ljudje, približno deset pa jih je bilo ranjenih.
Nemirno ostaja tudi na severu Iraka. V napadih z brezpilotniki in raketami je bilo ubitih devet pripadnikov iranske kurdske opozicijske skupine Komala. Predstavniki skupine za napade krivijo Iran.
Spopadi se nadaljujejo tudi v vojni med Rusijo in Ukrajino. V ukrajinskem napadu z brezpilotniki na logistični center v zahodni Rusiji je bilo ubitih sedem ljudi, še 24 jih je bilo ranjenih. Žrtve so bili delavci v nočni izmeni.
Po navedbah ruskih oblasti je Ukrajina napadla logistična kompleksa podjetja Wildberries v mestu Kotovsk v Tambovski regiji ter v Elektrostalu v moskovski regiji. Po obeh napadih sta izbruhnila požara. Nad Moskvo pa je ruska zračna obramba ponoči prestregla večino izmed približno 370 ukrajinskih brezpilotnikov, ki so bili usmerjeni proti ruski prestolnici.
Romunsko obrambno ministrstvo je v petek sporočilo, da je država podpisala pogodbi v skupni vrednosti milijarde evrov za nakup radarjev in helikopterjev. Romunija bo kupila 12 večnamenskih helikopterjev podjetja Airbus za 757 milijonov evrov in 12 radarjev za zračni nadzor za 247 milijonov evrov francoskega podjetja Thales.
Medtem se svet vse hitreje deli tudi na tehnološkem področju. Raziskava družbe Boston Consulting Group ugotavlja, da se umetna inteligenca razvija v dveh vse bolj ločenih ekosistemih – ameriškem in kitajskem. ZDA ostajajo vodilne zaradi izjemnih vlaganj, dostopa do najboljših strokovnjakov in najzmogljivejše računske infrastrukture. Kitajska pa svojo prednost gradi na cenovno dostopnih modelih, hitrem uvajanju umetne inteligence v gospodarstvo in javni sektor ter zmanjševanju odvisnosti od tujih tehnologij.
Čeprav Evropska unija za obema velesilama še zaostaja, pospešeno razvija lastne modele umetne inteligence in krepi računsko infrastrukturo. Prav zaradi vse večje razdeljenosti med ameriškim in kitajskim pristopom bi lahko Evropa postala privlačna alternativa za države in podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od obeh tehnoloških velesil.
Velike spremembe se obetajo tudi v vesolju. Podjetja nameravajo v prihodnjih letih v Zemljino orbito izstreliti kar ena cela sedem milijona satelitov, med njimi tudi izjemno svetle naprave. Evropski južni observatorij opozarja, da bi lahko takšno povečanje števila satelitov imelo uničujoče posledice za astronomijo, saj bi močno otežilo ali celo onemogočilo opazovanja z zemeljskimi teleskopi. Danes okoli Zemlje kroži približno 14 tisoč satelitov, velik del pa jih predstavlja omrežje Starlink podjetja SpaceX v lasti Elona Muska, ki pa ima še velike načrte.