Do leta 2100 bi po novih ocenah Kitajske akademije za gozdarstvo več kot 40 odstotkov zemeljskega kopnega lahko postalo sušno. Trenutno je sicer sušnih približno 38,5 odstotka kopne površine; modeli pa kažejo povečanje za približno 2,37 milijona kvadratnih kilometrov, kar bi delež povišalo na 40,3 odstotka.
Analiza navaja, da bi Avstralija in Brazilija zabeležili največji porast sušnih območij in posledične ekološke spremembe, medtem ko bi se različni deli Afrike prav tako močneje spremenili. Avtorji ocenjujejo, da bi se ti pasovi sušnega zemljišča širili hitreje kot v večini drugih regij in tam močneje preoblikovali obstoječe ekosisteme.
Raziskava obenem izpostavlja dvojen učinek višjih koncentracij ogljikovega dioksida: rastline ob več CO₂ delno zapirajo listne reže, kar zmanjša izhlapevanje in nekoliko zameji širjenje suše v primerjavi s prejšnjimi ocenami. Kljub temu avtorji opozarjajo, da nevarnost ostaja pomembna in da napovedi temeljijo na posodobljenih podnebnih modelih, ki ne izničujejo tveganja za nadaljnjo degradacijo okolja.