Po nedeljskem referendumskem glasovanju bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izide glasovanja po pošti iz Slovenije. Postopek zajema zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in tri posvetovalne referendume, povezane z denarno socialno pomočjo, volilno pravico na lokalnih volitvah in obveznim RTV-prispevkom. Komisije bodo pregledale pravočasno prispele glasovnice, preverile njihovo veljavnost in glasove vključile v skupne rezultate. Pri ugotavljanju končnih izidov bodo upoštevali še druge zakonsko predpisane postopke. Zakonodajni referendum je zavezujoč, izidi posvetovalnih referendumov pa izražajo stališča volivcev in neposredno ne spreminjajo zakonodaje.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo v Reykjaviku udeležila štiridesete obletnice zgodovinskega srečanja ameriškega predsednika Ronalda Reagana in sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Na Islandijo prihaja na povabilo predsednice Halle Tomasdottir. Vrh leta 1986 je bil pomemben korak v pogovorih o zmanjševanju jedrskega oboroževanja in izboljšanju odnosov med takratnima velesilama. Čeprav voditelja nista dosegla končnega dogovora, so pogovori prispevali k poznejšemu sporazumu o odpravi raket srednjega dosega. Obletnica bo potekala v času novih mednarodnih napetosti in razprav o prihodnosti nadzora nad jedrskim orožjem.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj bo obiskal Institut Jožef Stefan v Ljubljani. Gre za eno osrednjih slovenskih raziskovalnih ustanov, ki deluje na področjih naravoslovja in tehnologije. Znanstvene raziskave imajo pomembno vlogo v sodobnem kmetijstvu, predvsem pri razvoju novih tehnologij, učinkovitejši pridelavi hrane in spremljanju vplivov podnebnih sprememb.
Delegacija državnega sveta pod vodstvom predsednika Marka Lotriča se bo v Bruslju udeležila Evropskega tedna regij in mest. Dogodek povezuje predstavnike evropskih institucij, lokalnih skupnosti in regionalnih oblasti. Namenjen je izmenjavi izkušenj o regionalnem razvoju, uporabi evropskih sredstev in sodelovanju med območji z različnimi razvojnimi potrebami. Slovenska delegacija se bo dogodka udeleževala še v torek.
V Luxembourgu se bodo sestali zunanji ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister Tone Kajzer. Razpravljali bodo o vplivu nadaljnje širitve Unije na evropsko varnost, ruski agresiji na Ukrajino in stopnjevanju hibridnih napadov na države članice. Ti vključujejo različne oblike pritiskov, od kibernetskih napadov do širjenja dezinformacij in poskusov vplivanja na politične procese. Pomemben del zasedanja bo namenjen razmeram na Bližnjem vzhodu. Ministri bodo obravnavali možnosti skupnega evropskega odzivanja na varnostne grožnje in nadaljnjega sodelovanja z državami, ki se približujejo članstvu v Evropski uniji.
Prav tako v Luxembourgu bo zasedanje okoljskih ministrov Evropske unije, ki se ga bo predvidoma udeležila slovenska ministrica Polona Rifelj. Med osrednjimi temami bo julija predstavljeni predlog reforme evropskega sistema trgovanja z izpusti. Sistem podjetjem določa obveznosti glede izpustov toplogrednih plinov in omogoča trgovanje z emisijskimi kuponi. Namenjen je spodbujanju zmanjševanja onesnaževanja in prehodu na čistejše tehnologije. Predlagane spremembe bodo pomembne predvsem za industrijo in druge dejavnosti, vključene v sistem. Razprava bo povezana z evropskimi podnebnimi cilji in vprašanjem konkurenčnosti gospodarstva.
V Bangkoku se začenja letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo trajalo do nedelje. Predstavniki držav, finančnih ustanov in razvojnih organizacij bodo razpravljali o svetovni gospodarski rasti, finančni stabilnosti in naraščajoči zadolženosti. Med pomembnimi izzivi so visoki stroški energije, podnebne spremembe in posledice mednarodnih konfliktov. Vodstvo Mednarodnega denarnega sklada je pred srečanjem opozorilo na potrebo po ukrepanju zaradi visokega javnega dolga. Razprave bodo namenjene še financiranju razvoja, zmanjševanju revščine in vplivu umetne inteligence na gospodarstvo.
V Ljubljani bo britansko-slovenska poslovna konferenca, ki jo pripravljata državni svet in Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Srečanje bo namenjeno gospodarskemu povezovanju in izmenjavi pogledov na možnosti sodelovanja med slovenskimi in britanskimi podjetji. Gospodarski odnosi med državama vključujejo trgovino, naložbe in sodelovanje na različnih poslovnih področjih. Konferenca bo priložnost za neposredne stike med predstavniki obeh gospodarstev.
V Ljubljani bodo predstavili rezultate projekta Trajnost v izvozu, pri katerem sta ob podpori Evropske komisije sodelovali slovenska agencija Spirit in madžarska agencija Hepa. Projekt se osredotoča na vključevanje trajnostnih pristopov v mednarodno poslovanje podjetij. Ti lahko zajemajo učinkovitejšo uporabo virov, odgovorno upravljanje dobavnih verig in prilagajanje okoljskim zahtevam tujih trgov.
V Stockholmu bodo razglasili letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo. Priznanje podeljuje Kraljeva švedska akademija znanosti za pomembne dosežke na področju ekonomskih raziskav. Z razglasitvijo se bo zaključil letošnji niz objav Nobelovih nagrajencev. Nagrado za ekonomske vede je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka, prvič pa so jo podelili leto pozneje.
Ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni bo pozornost namenjena ljudem s kroničnimi obolenji sklepov in vezivnih tkiv. Bolezni lahko povzročajo bolečine, otekanje, okorelost in omejeno gibljivost. Pomembna sta zgodnje prepoznavanje simptomov in pravočasno zdravljenje, ki lahko zmanjšata tveganje za trajne poškodbe sklepov. Revmatske bolezni lahko prizadenejo ljudi vseh starosti.
V Ljubljani se začenja festival Cellofest Ljubljana, posvečen violončelu in njegovim izvajalcem. Festival bo do 22. oktobra ponudil različne koncerte in druge glasbene dogodke, povezane z enim najbolj prepoznavnih godalnih instrumentov. Festival je namenjen tako ljubiteljem klasične glasbe kot tudi širšemu občinstvu, ki želi bolje spoznati izrazne možnosti tega instrumenta. Dogajanje bo v prihodnjih dneh potekalo na več ljubljanskih prizoriščih, zaključek festivala pa bo 22. oktobra.