V državnem zboru bodo začeli priprave na zadnjo predvideno izredno sejo pred parlamentarnimi počitnicami. Kolegij predsednika DZ bo odločal o njenem sklicu in obravnavi nekaterih zakonov po skrajšanem postopku, za zaprtimi vrati pa tudi o predlogu, povezanem z etičnim kodeksom poslancev. Popoldne bo parlamentarni odbor obravnaval novelo zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim prinaša spremembe pri upravljanju podjetij in trajnostnem poročanju. Izredna seja naj bi se začela v sredo.
Parlamentarni odbor za izobraževanje, mladino in znanost bo obravnaval predlog zakona o evropskem visokozmogljivostnem računalništvu. Zakon naj bi Sloveniji omogočil učinkovitejše sodelovanje v evropskem projektu EuroHPC, namenjenem razvoju superračunalnikov, umetne inteligence in kvantnih tehnologij. Vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, saj želi zagotoviti nemoteno vključevanje Slovenije v evropske raziskovalne projekte in dostop do skupnih sredstev.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ima na sporedu dve srečanji. Opoldne bo skupaj s poslanko Alenko Jeraj sprejel predstavnici Društva Izgubljeni otroci Slovenije, ki si prizadeva za pomoč družinam pri iskanju pogrešanih otrok in razjasnjevanju domnevnih nepravilnosti. Popoldne se bo Stevanović sestal še z alžirsko veleposlanico v Sloveniji Sabrino Kaci Bey. Pogovori bodo predvidoma namenjeni dvostranskim odnosom in možnostim nadaljnjega sodelovanja med državama.
V Ljubljani bodo predstavili prva skupna strateška izhodišča za razvoj biotehnologije in farmacije v Sloveniji do leta 2035. Dokument pobude Slovenia Biotech Hills določa ukrepe za tesnejše povezovanje znanosti, gospodarstva in države, razvoj kadrov ter privabljanje novih naložb. Cilj je Slovenijo uveljaviti kot eno vodilnih evropskih okolij za raziskave, razvoj in proizvodnjo na tem področju. Biotehnologijo in farmacijo država prepoznava kot strateško pomembni panogi z velikim potencialom za nova visokokvalificirana delovna mesta in gospodarsko rast.
V Trstu bodo drevi zaznamovali 106. obletnico požiga Narodnega doma, enega osrednjih simbolov slovenske skupnosti v mestu. Narodni dom so 13. julija 1920 požgali italijanski fašisti, dogodek pa velja za začetek nasilnega raznarodovanja Slovencev na Primorskem. Na spominski slovesnosti bodo položili vence, zbrane pa bosta nagovorila predsednica Fundacije Narodni dom Lidia Glavina in arhitekt Marko Korošic. Slovesnost se bo začela ob 20.15 v preddverju Narodnega doma na ulici Filzi v Trstu.
Maturanti bodo izvedeli rezultate letošnje splošne mature. Zjutraj bodo z njimi seznanjeni na svojih šolah, do ocen pri posameznih predmetih pa lahko dostopajo tudi prek spletne strani Državnega izpitnega centra. Dopoldne bodo na novinarski konferenci predstavili še skupne rezultate spomladanskega roka splošne, poklicne in mednarodne mature. Objavili bodo podatke o uspešnosti kandidatov in letošnjih najboljših maturantih.
Zunanji ministri Evropske unije bodo v Bruslju razpravljali o vojni v Ukrajini in zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu. Med drugim bodo preučili možne trgovinske ukrepe proti izdelkom iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu ter razmere v Gazi, Iranu in Libanonu. EU izraelske naselbine šteje za nezakonite po mednarodnem pravu. Ob robu zasedanja bo potekalo še srečanje z zunanjimi ministri zalivskih držav. Slovenijo bo zastopal minister Tone Kajzer.
V Parizu bo potekalo srečanje tako imenovane koalicije voljnih za Ukrajino, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo. Na srečanju se bo zbralo okoli 30 voditeljev držav in vlad, med njimi tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter generalni sekretar Nata Mark Rutte. V ospredju pogovorov bodo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini, okrepitev pritiska na Rusijo ter priprave na morebitna varnostna jamstva po sklenitvi mirovnega sporazuma. Koalicija, ustanovljena letos, združuje več kot 30 držav, ki podpirajo dolgoročno varnost Ukrajine.
V Bruslju bo druga donatorska konferenca za Palestino, na kateri bodo ocenili finančni položaj Palestinske uprave in možnosti za dodatno mednarodno pomoč. Palestinski premier Mohamed Mustafa bo predstavil napredek pri reformah, ki so pogoj za nadaljnjo podporo Evropske unije. Konference se bo udeležilo okoli 65 delegacij držav ter mednarodnih in regionalnih organizacij. Evropska unija opozarja, da so javne finance Palestinske uprave zaradi slabih gospodarskih razmer na Zahodnem bregu pod velikim pritiskom.
Strokovni panel Evropske komisije bo predstavil priporočila za boljšo zaščito otrok na spletu. Med možnimi ukrepi so skupna evropska starostna meja za uporabo družbenih omrežij, učinkovitejše preverjanje starosti ter omejevanje zasvojljivih in škodljivih spletnih vsebin. Evropski parlament je predlagal mejo 16 let za samostojno uporabo omrežij, mlajši od 13 let pa dostopa ne bi smeli imeti. Evropska komisija opozarja, da skoraj tretjina mladostnikov zaradi družbenih omrežij občuti stres, žalost ali izključenost.