Dogodki 19. November

4 min
Vir: STA
–:––

Državni zbor danes nadaljuje z redno sejo, ob parlamentarnem delu pa je napovedanih več srečanj s tujimi diplomatskimi predstavniki. Predsednik parlamentarne skupine prijateljstva s Hrvaško Bojan Podkrajšek bo sprejel hrvaškega veleposlanika Borisa Grigića. Predsednica odbora za zadeve Evropske unije Andreja Katič se bo srečala z nizozemsko veleposlanico Janneke Cecilio Vrijland. Predvideno je še srečanje delegacije skupine prijateljstva s Kitajsko, ki jo vodi Janez Žakelj, s kitajsko veleposlanico Kang Yan. Takšna srečanja so del rednega parlamentarnega diplomatskega sodelovanja in omogočajo izmenjavo stališč o dvostranskih odnosih ter aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poleg zakonodajnega dela bodo tako v državnem zboru v ospredju tudi odnosi Slovenije s Hrvaško, Nizozemsko in Kitajsko.
Ob robu vrha azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja na Kitajskem je napovedano prvo skupno srečanje predsednikov Združenih držav Amerike, Kitajske in Rusije. Donald Trump, Xi Jinping in Vladimir Putin naj bi v Shenzhenu razpravljali predvsem o strateških odnosih med državami in možnostih jedrskega razoroževanja. Podrobnega dnevnega reda nobena od treh strani ni predstavila. Po dosedanjih napovedih vojna v Ukrajini ne bo med osrednjimi temami pogovorov, čeprav bi lahko odločitve treh velesil vplivale na širše mednarodne odnose. Srečanje spremljajo primerjave z jaltsko konferenco iz leta 1945, ko so zavezniški voditelji razpravljali o povojni ureditvi Evrope. 
V Berlinu je predvideno srečanje zavezništva Koalicija voljnih, na katerem bodo evropski voditelji usklajevali skupno stališče do mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Srečanja naj bi se udeležilo več kot 20 predsednikov držav in vlad, med njimi po napovedih slovenski premier Janez Janša. V ospredju pogovorov bo vloga evropskih držav pri iskanju rešitve za končanje vojne in oblikovanju prihodnje varnostne ureditve. Srečanje poteka v času diplomatskih prizadevanj za dosego mirovnega dogovora, pri katerih želi Evropa zagotoviti svojo neposredno udeležbo. Evropski voditelji si prizadevajo za usklajeno nastopanje in upoštevanje evropskih varnostnih interesov pri morebitnih dogovorih med Ukrajino in Rusijo. 
V Neaplju se začenja mednarodna konferenca MED – Sredozemski dialogi, na kateri bodo predstavniki držav in strokovnjaki razpravljali o sodelovanju, varnosti in političnih izzivih v sredozemski regiji. Dogodek organizirata italijansko zunanje ministrstvo in Italijanski inštitut za mednarodne politične študije, potekal pa bo do 21. novembra. Konference se bo udeležil slovenski zunanji minister Tone Kajzer, ki bo nastopil na visokem panelu o sodelovanju v evro-sredozemski regiji. Sodeloval bo še v posebnem dialogu, namenjenem predstavitvi slovenske zunanje politike. 
Ministri Evropske unije za evropske zadeve bodo na zasedanju v Bruslju razpravljali o prihodnjih prednostnih nalogah Unije in spoštovanju načel pravne države. Evropska komisija jim bo predstavila svoj delovni program za leto 2027, ki bo začrtal ključne zakonodajne in politične pobude za prihodnje leto. Pomemben del srečanja bo namenjen pregledu stanja vladavine prava v štirih državah članicah, in sicer na Madžarskem, Cipru, v Litvi in Luksemburgu. Ministri bodo izmenjali stališča o delovanju demokratičnih institucij, neodvisnosti pravosodja in spoštovanju evropskih vrednot. Slovenijo bo na zasedanju zastopala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Tamara Weingerl Požar. 
Danski parlament bo glasoval o sporazumu z Združenimi državami Amerike, ki predvideva znatno okrepitev ameriške vojaške navzočnosti na Grenlandiji. Dogovor so septembra v New Yorku podpisali ameriški predsednik Donald Trump, danska premierka Mette Frederiksen in predsednik grenlandske vlade Jens-Frederik Nielsen. Grenlandski parlament je sporazum že potrdil. Dogovor je bil sklenjen po večkratnih Trumpovih grožnjah s prevzemom Grenlandije, ki so povzročile napetosti med Washingtonom in Köbenhavnom. Sporazum naj bi okrepil ameriške obrambne zmogljivosti na strateško pomembnem arktičnem območju, vendar ne posega v suverenost Grenlandije, ki ostaja avtonomno ozemlje v okviru danskega kraljestva. 
Meddržavno sodišče v Haagu bo razglasilo sodbo v postopku proti Mjanmaru zaradi obtožb genocida nad muslimansko manjšino Rohingov. Primer se nanaša na nasilje leta 2017, ko je mjanmarska vojska izvedla obsežno operacijo, zaradi katere je več sto tisoč Rohingov pobegnilo v sosednji Bangladeš. Tožbo je vložila Gambija, ki Mjanmaru očita kršitev mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948. Postopek je podprlo še enajst držav, med njimi Slovenija. Mjanmar obtožbe o genocidu zavrača in vztraja, da so bile vojaške operacije usmerjene proti oboroženim skupinam. 
Organizatorji 42. Slovenskega knjižnega sejma bodo na novinarski konferenci predstavili osrednje vsebine, programske poudarke in gostujoče partnerje letošnje prireditve. Sejem bo potekal od 23. do 29. novembra in bo znova namenjen predstavitvi slovenske knjižne ustvarjalnosti, založniške dejavnosti ter spodbujanju bralne kulture. Na predstavitvi bodo sodelovali predsednica upravnega odbora sejma Vesna Nahtigal, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica ter predsednica programskega odbora Helena Kraljič. Programske poudarke bo predstavil tudi član odbora Miha Kovač. Med sodelujočimi bosta še župan občine Sežana Andrej Sila in predstavnik nemškega veleposlaništva Louis Mourier. 

Deli članek: