V Bruslju se bodo sestali obrambni ministri držav Evropske unije, med njimi slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak. Osrednja tema bo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini, ministri pa bodo govorili še o krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic in odzivanju na hibridne napade. Del razprave bo namenjen razmeram na Bližnjem vzhodu. Evropske države povečujejo obrambne zmogljivosti, vojna v Ukrajini pa ostaja eno ključnih varnostnih vprašanj za Unijo. Razprava bo zato namenjena predvsem vprašanju, kako zagotoviti dolgoročno podporo Kijevu in hkrati okrepiti pripravljenost evropskih držav na morebitne varnostne grožnje. Hajdinjak bo ob prihodu predstavil slovenska stališča do vprašanj na dnevnem redu.
V državnem zboru bo zasedal odbor za zdravje. Poslanci bodo obravnavali predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Predlog odpira vprašanje financiranja sodobnih načinov zdravljenja bolnikov z redkimi boleznimi, pri katerih so lahko stroški novih terapij izjemno visoki. Namen posebnega sklada je zagotoviti bolj sistematično financiranje naprednih oblik zdravljenja in izboljšati dostop bolnikov do novih možnosti. Poslanci bodo razpravljali o načinu delovanja sklada, zagotavljanju denarja in možnostih, ki bi jih nova ureditev prinesla bolnikom. Odbor bo odločal o nadaljnji poti zakonskega predloga.
Pomemben dogodek bo še v Mariboru, kjer bodo odprli sedež ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Zbrane bosta nagovorila predsednik vlade Janez Janša in ministrica Monika Kirbiš Rojs, odprtja se bo udeležil predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Novi sedež bo v središču Maribora, dogodek pa je povezan s prizadevanji za večjo prisotnost državnih ustanov zunaj prestolnice in krepitev regionalnega razvoja. Ministrstvo je pristojno za področja, ki vključujejo lokalno samoupravo, regionalni razvoj in izvajanje evropske kohezijske politike. Po odprtju sedeža je predvidena še izjava za medije.
Slovenija bo zastopana še v Torontu, kjer bo potekala mednarodna konferenca Poti do miru. V ospredju bodo prizadevanja za vrnitev ukrajinskih otrok, pridržanih civilistov in vojnih ujetnikov. Slovenije se bo udeležil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan, ki bo ob robu konference predvidoma opravil več dvostranskih srečanj. Srečal se bo še s predstavniki slovenske skupnosti v Kanadi. Vračanje ljudi, ki so bili med vojno odpeljani iz Ukrajine ali pridržani, ostaja pomembno humanitarno vprašanje. Konferenca bo namenjena iskanju poti za njihovo vrnitev in širšemu razmisleku o pogojih za prihodnji mir.
V New Yorku se bo končala splošna razprava voditeljev na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. V preteklih dneh so se za govorniškim odrom zvrstili predstavniki številnih držav, razprave pa so zaznamovale vojne, mednarodna varnost in druga svetovna krizna žarišča. Veliko pozornosti je bilo namenjene vojni v Ukrajini in razmeram na Bližnjem vzhodu, voditelji pa so govorili še o gospodarskih izzivih, podnebnih spremembah in prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Zaključek splošne razprave ne pomeni konca dela Generalne skupščine. Obravnava posameznih vprašanj se bo nadaljevala v odborih in drugih organih Združenih narodov.
Obisk Francije bo sklenil papež Leon XIV. Po Parizu in Lurdu bo obiskal Metz, kjer bo s predstavniki več veroizpovedi podpisal deklaracijo o miru. Papeževo potovanje po Franciji so zaznamovali pozivi k miru, medverskemu dialogu in zaščiti človekovega dostojanstva. V Lurdu je posebno pozornost namenil soočanju Katoliške cerkve s spolnimi zlorabami in se srečal z žrtvami. Zaključek obiska v Metzu bo usmerjen predvsem v vprašanje miru v Evropi in sodelovanja med različnimi verskimi skupnostmi. Leon XIV. naj bi ob koncu turneje znova poudaril pomen dialoga v času vojn in naraščajočih političnih napetosti.
V Bruslju bodo zasedali še kmetijski ministri držav Evropske unije. Govorili bodo o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2027, razmerah na evropskih kmetijskih trgih in akcijskem načrtu na področju gnojil. Razprava o prihodnji kmetijski politiki je pomembna predvsem zaradi načina razdeljevanja evropskih sredstev in podpore kmetom v prihodnjih letih. Ministri bodo govorili o razmerah, s katerimi se soočajo evropski pridelovalci, in iskali ravnotežje med prehransko varnostjo, konkurenčnostjo kmetijstva in okoljskimi zahtevami. Pomembno vprašanje ostajajo še cene in dostopnost gnojil, ki neposredno vplivajo na stroške pridelave hrane.
Za konec še pogled proti vesolju. V Združenih državah je predvidena izstrelitev prve megarakete družbe SpaceX. Gre za pomemben preizkus novega raketnega sistema in naslednji korak v razvoju zmogljivejših nosilnih raket za prihodnje vesoljske odprave. SpaceX že več let razvija sisteme, pri katerih je velik poudarek na ponovni uporabi posameznih delov rakete, s čimer želi zmanjšati stroške poletov. Razvoj večjih raketnih sistemov je pomemben še za prihodnje odprave z večjimi tovori in posadkami. Če bodo vremenske in tehnične razmere primerne, bo izstrelitev eden najbolj spremljanih dogodkov na področju komercialnega raziskovanja vesolja.