Na Bledu se bo začel 21. Blejski strateški forum, letos pod naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti. Dopoldanski program bo odprl gospodarski forum Future 500, na katerem bodo prvič javno predstavili izbor sto slovenskih podjetij z največjim potencialom za prihodnjo mednarodno rast. Osrednji politični del foruma se bo začel popoldne z nagovoroma zunanjega ministra Toneta Kajzerja in premierja Janeza Janše. Na razpravi predsednikov vlad bodo poleg Janše sodelovali še češki premier Andrej Babiš, madžarski premier Peter Magyar in hrvaški premier Andrej Plenković. Predsednica Nataša Pirc Musar bo nastopila skupaj s slovaškim predsednikom Petrom Pellegrinijem in ukrajinski Nobelovi nagrajenki Oleksandri Matvijčuk podelila nagrado BSF. V nadaljevanju bodo zunanji ministri in drugi gostje razpravljali predvsem o evropski varnosti, širitvi Evropske unije, gospodarstvu in geopolitičnih spremembah. Forum se bo nadaljeval še v torek.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo imela ob robu Blejskega strateškega foruma več pomembnih dvostranskih srečanj. Pogovarjala se bo z ukrajinsko zagovornico človekovih pravic in Nobelovo nagrajenko Oleksandro Matvijčuk, generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom ter slovaškim predsednikom Petrom Pellegrinijem. V ospredju pogovorov bodo predvidoma evropska varnost, demokracija, človekove pravice in aktualne geopolitične razmere. S Pellegrinijem bo Pirc Musarjeva nastopila tudi na predsedniškem panelu foruma. Ob robu dogodka se bo s slovaškim predsednikom in generalnim sekretarjem Sveta Evrope ločeno srečal tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović.
Ob robu Blejskega strateškega foruma bo že pred uradnim odprtjem živahno tudi za medije. Pred Festivalno dvorano bodo opoldne potekale prve izjave ob prihodih gostov, sledila bo prihod predsednice republike Nataše Pirc Musar. Pred začetkom osrednjega programa je napovedana tudi izjava gospodarskega ministra Anžeta Logarja. Logar bo pozneje sodeloval še na gospodarskem delu foruma, kjer bodo razpravljali o sodelovanju države, kapitala in zaposlenih pri prihodnjem razvoju Slovenije.
Državna volilna komisija bo v ponedeljek odločala o aktih za izvedbo referendumov, ki bodo 11. oktobra. Takrat bodo volivci odločali o več referendumskih vprašanjih, med drugim o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter o treh posvetovalnih referendumih glede socialne pomoči, RTV-prispevka. DVK bo določila predvsem tehnične in organizacijske podrobnosti glasovanja, med drugim navodila za delo volilnih odborov in postopke ugotavljanja izida. Volilna opravila se bodo začela 1. septembra.
V Ljubljani bosta v ospredju dve referendumski pobudi. Sindikalne centrale bodo predstavile začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zbrati morajo najmanj 40 tisoč overjenih podpisov, rok pa se izteče 5. oktobra. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sklep državnega zbora, ki je referendum sprva preprečil. Sindikati zakonu očitajo poseganje v delavske in socialne pravice brez ustreznega socialnega dialoga.
Pred državnim zborom bodo civilnodružbene organizacije predstavile še umik pobude za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Spremembe državljanom tretjih držav odvzemajo pravico glasovanja na lokalnih volitvah. Umik bi omogočil opozicijskim Svobodi, SD in Levici, da zakon izpodbijajo pred ustavnim sodiščem in zahtevajo njegovo začasno zadržanje.
V ljubljanskem Parku varne mobilnosti bodo pred začetkom novega šolskega leta opozorili na varnost otrok v prometu. V ospredju bo kampanja Nobena pot ni prekratka, ki starše opozarja, da morajo biti otroci pravilno pripeti v otroških sedežih tudi na zelo kratkih vožnjah. Na dogodku bodo s posebnim simulatorjem trka prikazali sile, ki delujejo na otroka ob prometni nesreči, o posledicah nepravilnega pripenjanja pa bodo govorili policisti, reševalci in strokovnjaki za prometno varnost.
Na kmetiji Majerič v Gorišnici bodo predstavili nov stacionarni vkopani namakalni sistem Agripop, ki je bil na tem območju postavljen prvič. Sistem preizkušajo v okviru projekta prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, njegov cilj pa je učinkovitejša in varčnejša poraba vode pri namakanju. Na poskusni površini bodo preverjali enakomernost namakanja, vpliv na tla in različne načine obdelave. Projekt vključuje tudi uporabo vremenskih postaj, senzorjev vlage v tleh, satelitskih posnetkov in drugih sodobnih tehnologij. Takšne rešitve postajajo vse pomembnejše zaradi pogostejših suš in drugih vremenskih ekstremov, ki vplivajo na slovensko kmetijstvo.
Društvo Ekologi brez meja bo predstavilo rezultate mednarodnega projekta Zero Waste Schools, ki povezuje slovenske in hrvaške šole pri zmanjševanju količine odpadkov in uvajanju trajnostnih navad. V Sloveniji sta v projektu med drugim sodelovali Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice in Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana. Šole so v okviru projekta merile količino odpadkov, analizirale svoje navade in nato uvedle konkretne ukrepe, od novih mest za ločevanje in kompostiranja do sprememb pri nabavi in ozaveščanja učencev.
Turistično društvo Gorje bo ob 80-letnici delovanja predstavilo prihodnost upravljanja soteske Vintgar, ene najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Sloveniji. Na novinarski konferenci bosta sodelovala predsednik društva Janez Poklukar in direktor Vintgarja Bojan Traven. V ospredju bodo predvsem načrti za dolgoročno varovanje soteske, urejanje obiskovanja in zmanjševanje prometnih ter okoljskih obremenitev. Vintgar zadnja leta obiskovalce usmerja po enosmernem sistemu, omejuje dostop z avtomobili in spodbuja prihod z javnim oziroma organiziranim prevozom, cilj pa ostaja usklajevanje turizma z varovanjem občutljivega naravnega okolja.