V ospredju današnjega dogajanja bodo gospodarstvo, energetika in iskanje evropskega odgovora na vse ostrejšo svetovno konkurenco.
Finančni ministri držav z evrom bodo v Luxembourgu razpravljali o učinkovitosti javnih financ in vplivu dogajanja na energetskih trgih na gospodarstvo evrskega območja. Energetika namreč za Evropo že dolgo ni več samo vprašanje oskrbe in cen, ampak vse bolj tudi vprašanje konkurenčnosti industrije.
Ta evropska dilema se bo neposredno odražala tudi v Sloveniji. Na posvetu o ceni podnebne politike bodo v ospredju sistem trgovanja z emisijami ETS, konkurenčnost gospodarstva in prihodnost slovenske energetike. Vlada bo medtem obravnavala predlog sprememb zakona o varstvu okolja, poleg tega pa spremembe pravil za zaposlovanje v državni upravi in pravosodju. Energetska in podnebna vprašanja tako povezujejo domače razprave s precej širšim evropskim iskanjem ravnotežja med razogljičenjem, gospodarsko rastjo in cenovno dostopno energijo.
Še pomembnejši del te zgodbe se začenja v Pekingu, kjer bo evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič začel nov krog pogovorov s kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentaom. To je pomemben dogodek, ki ga je smiselno dodati prvotnemu izboru. EU in Kitajska bosta skušali zmanjšati trgovinske napetosti; med odprtimi vprašanji so kitajski izvoz v Evropo, dostop evropskih podjetij do kitajskega trga in kitajske omejitve izvoza redkih zemelj. Posebej občutljiv je avtomobilski sektor, saj evropsko industrijo vse bolj skrbi pritisk cenejšega kitajskega uvoza.
Evropski ministri za razvojno sodelovanje bodo V Dublinu Razpravljali o prihodnosti razvojnega sodelovanja v času, ko se tradicionalna razvojna politika prepleta z geopolitiko, varnostjo, migracijami in tekmovanjem za vpliv v državah globalnega juga. EU želi v spreminjajočem se mednarodnem okolju ohraniti položaj zanesljivega partnerja in oblikovati bolj enakovredna partnerstva z državami zunaj Evrope. Neformalno srečanje bo trajalo dva dni.
Pomembno evropsko politično sporočilo bo prinesel tudi državniški obisk nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja v Franciji. Francosko-nemški odnos ostaja eden temeljev evropskega povezovanja, zato imata usklajenost Pariza in Berlina ter njuna sposobnost skupnega nastopa posebno težo prav v obdobju gospodarskih in varnostnih pritiskov.
V Veliki Britaniji bodo volivci v londonskem okraju Holborn and St Pancras izbirali naslednika nekdanjega premierja Keira Starmerja, ki je septembra zapustil poslanski položaj. Čeprav gre za volitve v enem samem okraju, bodo zanimive kot preizkus političnega razpoloženja po Starmerjevem odhodu in ob novi vladi Andyja Burnhama.
V Sloveniji se bo pogled v prihodnost prepletal z vprašanjem staranja prebivalstva. Na strokovni konferenci pokojninskih skladov bodo razpravljali o prihodnosti pokojninskih sistemov in razdelitvi odgovornosti med državo, delodajalce in posameznike. Demografske spremembe povečujejo pritisk na sisteme, ki temeljijo na solidarnosti med generacijami, zato postaja vprašanje dodatnega pokojninskega varčevanja vse pomembnejši del širše razprave o socialni varnosti.
Na področju zdravja bo v Ljubljani potekal 3. Slovenski znanstveni simpozij o raziskavah raka, ki povezuje slovenske in evropske raziskovalne ustanove ter krepi sodelovanje pri razvoju onkoloških raziskav. Zdravstveno razsežnost dneva dopolnjuje svetovni dan vida, namenjen ozaveščanju o preprečevanju okvar vida in pomenu dostopne očesne oskrbe.
Več dogodkov odpira vprašanje odnosa družbe do znanja in demokratičnega odločanja. Otroški svet začenja delovati kot nacionalno participativno telo otrok in mladih, konferenca Svetovne mreže Univerze v Ljubljani pa bo razpravljala o akademski svobodi, političnih in ekonomskih pritiskih na univerze, dezinformacijah ter zaupanju javnosti v znanstvene ustanove. Znanstveno razsežnost dneva dopolnjuje slovenski simpozij o raziskavah raka, ki povezuje domače raziskovalce z evropskim raziskovalnim prostorom.
Močna bo tudi zgodovinska simbolika. Razstava o vojni leta 1991 ob 35-letnici osamosvojitve obuja čas nastajanja države, razstava Od tolarja do evra pa gospodarsko in denarno pot Slovenije od prve lastne valute do vključitve v evrsko območje. Obisk ukrajinskih veteranov in njihova srečanja s slovenskimi častniki to zgodovinsko izkušnjo povezujejo s sedanjo vojno v Evropi.
Na kulturnem področju bo stoletnica rojstva Jožeta Toporišiča priložnost za razmislek o razvoju slovenske slovnice, slovenski film pa se bo mednarodno predstavljal na jubilejnih desetih Dnevih slovenskega filma v Budimpešti. Precej širšo svetovno pozornost bo pritegnil Stockholm, kjer bodo razglasili Nobelovo nagrado za književnost 2026. Gre za enega najodmevnejših kulturnih dogodkov leta, ki lahko izbranega avtorja in njegovo literarno tradicijo čez noč postavi v središče svetovne pozornosti. Prvi Koprski dan kulture pa bo povezal različne kulturne institucije in občanom ter obiskovalcem približal kulturno življenje mesta. Sodelujoče kulturne ustanove bodo popoldne odprle svoja vrata širši javnosti in obiskovalcem ponudile pester nabor brezplačnih dogodkov, vodenih ogledov, predstavitev, delavnic, predavanj ter drugih kulturnih doživetij.
V Ljubljani se začenjata sejem Narava-zdravje in razstava eksotičnih živali Bioexo. Narava-zdravje obiskovalcem približuje zdrav življenjski slog, prehrano, gibanje, dobro počutje in trajnostni odnos do okolja, Bioexo pa predstavlja svet eksotičnih živali ter opozarja tudi na odgovorno skrb zanje. Dogodka tako povezujeta zdravje človeka, naravo in odnos do živali.