V raziskavi, opravljeni na Danskem in Švedskem, so preučevali več kot milijon ljudi in spremljali posledice transfuzij krvi. Raziskovalci poročajo, da so pri prejemnikih krvi darovalcev, pri katerih so se kasneje pojavile možganske krvavitve, zaznali povečano tveganje za podobne zaplete, kar bi lahko nakazovalo na povezavo med darovalcem in prejemnikom.
Nove znanstvene hipoteze odpirajo neprijetno vprašanje, ali bi se Alzheimerjeva bolezen v izjemnih okoliščinah lahko prenašala z nekaterimi medicinskimi postopki. Del raziskav se osredotoča na možnost, da bi patološke beljakovine beta-amiloid, značilne za Alzheimerjevo bolezen, delovale kot prenosljiv dejavnik pri postopkih, kot so transfuzija krvi ali drugi invazivni posegi.
Med domnevami se pojavlja tudi možnost, da bi nesterilizirani kirurški instrumenti delovali kot vektorji za prenos Alzheimerjeve patologije. Te ugotovitve ostajajo v okviru znanstvenih hipotez in ne pomenijo dokaza, da je Alzheimerjeva bolezen nalezljiva, temveč predvsem izhodišče za nadaljnje raziskave in preverjanje varnostnih protokolov.