Predloga novel zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, ki bi uvedla pogoj nekaznovanosti za poslance in državne svetnike, sta končala zakonodajno pot. Predloga opozicijske Svobode že v začetku septembra nista dobila zadostne podpore na pristojnem odboru, DZ pa se je zdaj seznanil z zaključkom postopka.
Predloga sta določala, da za poslanca oziroma državnega svetnika ne bi mogel kandidirati posameznik, pravnomočno obsojen na več kot leto dni nepogojnega zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Omejitev bi veljala še pet let po prestani oziroma zastarani kazni. Trenutna pravila sicer omogočajo izvolitev v DZ vsakemu polnoletnemu državljanu, ki izpolnjuje zakonske pogoje.
V Svobodi in Levici so predlagane omejitve utemeljevali z integriteto javnih funkcionarjev. V SDS so opozarjali, da morajo biti takšni posegi jasno utemeljeni in sorazmerni, v NSi, SLS in Fokusu pa so nasprotovali omejevanju možnosti kandidiranja ter poudarili vlogo volivcev pri končni odločitvi.