Estonija naj bi vzdolž svoje meje z Rusijo načrtovala gradnjo približno 150 bunkerjev, s katerimi želi okrepiti obrambno pripravljenost na severovzhodnem robu Nata. Po dostopnih informacijah naj bi sto objektov stalo na državnih zemljiščih, okoli petdeset pa na zasebnih in občinskih parcelah. To pomeni poseg v lokalne skupnosti. Po zadnjih podatkih estonski obrambni izdatki dosegajo okoli 5,4 odstotka BDP, kar državo uvršča med najbolj oboroženo usmerjene članice zavezništva.
V širši baltski regiji so fizično utrjevanje meje z Rusijo že izvedle tudi sosednje države. Latvija je zaključila postavitev 280-kilometrske ograje proti Rusiji, Finska pa je zaprla kritične odseke svoje meje z 200-kilometrsko ograjo.
Vzporedno s tem je latvijska brigada zveze Nato 26. oktobra začela svoje doslej največje namestitvene vaje, kar dodatno poudarja premik zavezništva k trajnejši prisotnosti in infrastrukturi na vzhodnem krilu. Načrtovani estonski bunkerji se umeščajo prav v to sliko dolgoročne odvračalne drže.