Prenove stanovanj, financirane iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19, prinašajo le zmerne energetske prihranke, ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Po oceni revizorjev se sredstva pogosto namenjajo lažje izvedljivim projektom, ne pa temeljitim prenovam z večjim dolgoročnim učinkom.
Na sodišču opozarjajo, da je večina stavb v EU še vedno energetsko neučinkovitih, velik del energije za ogrevanje in hlajenje pa še vedno prihaja iz fosilnih goriv. Zato bi morala biti evropska sredstva usmerjena predvsem v projekte, ki lahko bistveno zmanjšajo porabo energije in emisije.
Revizorji so kritični tudi do porabe načrtovanih 43 milijard evrov, saj naj bi se denar pogosto porabljal hitro, ne pa strateško. Takšen pristop lahko po njihovem mnenju dolgoročno utrdi nizko energetsko učinkovitost stavb in podraži prihodnje prenove.
Pomanjkljivo je tudi preverjanje rezultatov. Energetske izkaznice, na katerih pogosto temeljijo ocene prihrankov, po ugotovitvah sodišča niso dovolj zanesljive in primerljive ter lahko vsebujejo napake.