Ameriška centralna banka Federal Reserve je danes ključne obrestne mere znova pustila nespremenjene, v razponu od 3,75 do 4,0 odstotka. Septembrska inflacija v ZDA je bila pri 3,7 odstotka, kar je še vedno precej nad 2‑odstotnim ciljem, pri čemer je Fed v izjavi poudaril, da inflacija ostaja povišana.
Na čelu Federal Reserve je predsednik Kevin Warsh, pod katerega vodstvom centralna banka kot osrednjo nalogo izpostavlja vrnitev inflacije k 2‑odstotni ravni. Odločitev, da se obrestne mere tokrat ne spremenijo, uradno utemeljuje predvsem previdno spremljanje novih podatkov o cenah in gospodarski rasti.
Del ekonomistov trenutno visoko inflacijo pripisuje naraščajočim cenam nafte, goriv in zemeljskega plina, za katere ocenjujejo, da so povezane z vojaškimi napadi ZDA in Izraela na Iran. Ti analitiki menijo, da prav energenti ostajajo glavni motor rasti cen.
Kljub sedanjemu premoru finančni trgi skoraj soglasno pričakujejo zaostritev denarne politike do konca leta. Raziskave med udeleženci na trgih kažejo, da približno 86 odstotkov pričakuje, da bo Fed na decembrskem zasedanju znova zvišal ključno obrestno mero.