Na Fidžiju z virusom HIV živi približno vsak 60. odrasli prebivalec, vlada pa je sredi septembra zaradi hitrega porasta okužb razglasila nacionalne izredne razmere. Pred petimi leti je bil okužen približno eden od 167 odraslih. Odločitev je sprejel fidžijski kabinet na predlog ministra za zdravje Ratuja Atonia Lalabalavuja, ki je poudaril, da se država sooča z izjemno hitro rastočo epidemijo HIV in da dosedanji odziv ni več zadosten.
Po poročilu ministrstva za zdravje je bilo leta 2025 na Fidžiju zabeleženih 2.016 novih diagnoz HIV, kar je 27 odstotkov več kot leto prej. Ocenjuje se, da je lani s HIV živelo okoli 9.100 Fidžijcev; svoj status jih pozna le 39 odstotkov, protiretrovirusno zdravljenje pa prejema še manj, okoli 22 odstotkov. Skok je posebej dramatičen pri novorojenčkih: leta 2025 se jih je z virusom rodilo 59, od tega jih je 18 umrlo še pred prvim rojstnim dnem.
Lalabalavu je ob razglasitvi napovedal nov, celovit vladni pristop, ki vključuje razširitev dostopa do brezplačnega, prostovoljnega in zaupnega testiranja, širšo uporabo preventivnih zdravil, vključno s profilakso PrEP, ter pospešeno uvedbo programa zamenjave igel in brizg za uporabnike injicirajočih drog. Po navedbah programa ZN za HIV UNAIDS in Svetovne zdravstvene organizacije naj bi izredne razmere omogočile hitrejše zakonodajne spremembe in preusmerjanje sredstev v testiranje, zdravljenje ter zmanjševanje stigme.
Podatki kljub temu razkrivajo globoke sistemske vrzeli: večina ljudi, ki živi z virusom, še vedno ni na terapiji, zdravstvene službe pa so kadrovsko in finančno obremenjene. Predsednik nacionalnega odbora za odzivanje na izbruhe HIV, Jason Mitchell, je opozoril, da so policijske akcije proti trgovini z drogami v preteklosti povzročile pomanjkanje sterilnih igel in nehote oslabele programe zmanjševanja škode, zdaj pa mora izredni režim poskrbeti, da obljubljena sredstva dejansko dosežejo terenske ekipe in skupnosti, ki živijo z virusom.