Posestvo Ravne pri Pivki je bilo skoraj dve stoletji plemiško, gospodarsko in kmetijsko središče Pivške kotline. Danes je skrito v gozdu nad reško magistralko, a je nekoč oblikovalo življenje širše okolice. V središču tega obdobja stoji rodbina Hohenwart, katere lastništvo je na Ravnah trajalo do začetka 20. stoletja, ko se je klasičen fevdalni zemljiški sistem v habsburški monarhiji dokončno lomil.
Po podatkih vlade je ključni obrat nastopil z Francem Karlom plemenitim Hohenwartom, rojenim leta 1691 na dvorcu Kolovec pri Kamniku. Istim virom naj bi se poročil z Marijo Ano Šarloto baronico De Leo. V dvajsetih letih 18. stoletja naj bi pridobil posestvo Ravne, kar bi Hohenwartom odprlo pot v Brkine in nadzor nad pomembnim kosom zemljišč.
Podrobnosti o sami kupčiji, pogodbah z upravitelji in gospodarski uspešnosti posestva v tem obdobju ostajajo slabo raziskane. Vztrajna prisotnost rodbine Hohenwart do leta 1906 pa kaže, da so Ravne za plemstvo pomenile več kot le podeželsko rezidenco. Bile so naložba v vpliv, zemljišče in prestiž.