Nedavne genetske analize sodobnega človekovega genoma naj bi razkrile odseke DNK, ki jih ni mogoče pripisati neandertalcem ali denisovcem. Ti odseki kažejo na dve doslej neznani človeški liniji.
Po teh analizah naj bi se ena od njiju pomešala z zgodnjimi ljudmi še preden se je naša vrsta množično razširila iz Afrike. Druga naj bi v človeški genom vstopila prek denisovcev.
Prva, starejša linija tako nakazuje na zelo zgodnje stike med različnimi skupinami znotraj Afrike, druga pa na posredno mešanje: neznana populacija naj bi se križala z denisovci, ti pa so kasneje del tega genetskega materiala prenesli na sodobne ljudi.
Po dosedanjih ocenah ima večina ljudi zunaj Afrike okoli en do dva odstotka neandertalske DNK, prebivalci Azije in Oceanije pa približno 0,1 do pet odstotkov denisovskega porekla, z najvišjimi deleži v Oceaniji. Skupaj z novo prepoznanimi sledmi neznanih linij to kaže na precej bolj prepleteno zgodovino človeške evolucije, kot so jo dolgo sklepali.