Gradnja Googlovega podatkovnega centra v Kronstorfu v Zgornji Avstriji poteka na približno 50 hektarjev veliki površini in naj bi predstavljala večmilijardno naložbo. Temelje so slovesno začeli kopati aprila letos, ob slovesnosti pa je deželni glavar Zgornje Avstrije Thomas Stelzer projekt postavil v središče razvojnih ambicij dežele.
Jedro kritik prihaja iz okoljskega vidika. Podatkovni centri praviloma zahtevajo velike količine električne energije, vode in zemljišč, kar v Kronstorfu dodatno krepi odpor dela lokalne javnosti. Po doslej dostopnih informacijah projekti podatkovnih centrov v Avstriji, vključno s Kronstorfu, ne potrebujejo obvezne presoje vplivov na okolje, kar nasprotniki dojemajo kot resno vrzel v nadzoru nad vplivi na prostor.
Zagovorniki podatkovnega centra, predvsem iz političnih vrst, trdijo, da so takšni objekti potrebni, če želi Avstrija ostati konkurenčna v tekmi na področju umetne inteligence in ohraniti digitalno suverenost. Gospodarski deželni svetnik Markus Achleitner je konec julija potrdil, da je Google nepričakovano že vložil vlogo za drugo fazo – širitev v celoten kampus, kar kaže na pospešeno dinamiko projekta.
Na avstrijski ravni Kronstorf ni osamljen primer. Načrtovan je tudi podatkovni center podjetja Cloud HQ v Leopoldsdorfu v Spodnji Avstriji, kjer naj bi z gradnjo začeli leta 2027, kar kaže na pospešeno umeščanje podobnih projektov v državi.