V vročinskem valu leta 2003 je v Evropi umrlo približno 70.000 ljudi. Obseg žrtev kaže, da lahko vročinski valovi sodijo med najhujše posledice ekstremnega vremena na celini, če bi se opisani procesi v severnem Atlantiku v prihodnje še krepili.
Taljenje grenlandskega ledenega pokrova bi lahko imelo pomembno vlogo pri vse pogostejših vročinskih valovih v Evropi, opozarja nova znanstvena analiza. Po ugotovitvah raziskave velik dotok hladne staljene vode v severni Atlantik spreminja tamkajšnje temperature morja in prek tako imenovanega atmosferskega mostu vpliva na vremenske vzorce nad celino. S tem se spreminja lega curka, hitrega zračnega toka v višjih plasteh ozračja, kar naj bi pogosteje vzpostavljalo vztrajne grebene visokega tlaka nad Evropo in prinašalo dolgotrajno vročino.