Ekipa Mengfei He na univerzi Harvard je v novi študiji preučevala mitralne zaklopke prašičjih src in sintetični model elastičnega stožca, da bi razumeli, kako se biološke zaklopke zapirajo brez aktivnega nadzora. Ugotovili so, da naključna nihanja v pretoku tekočine, t. i. tekočinski šum, pomagajo sprožiti zapiranje sintetičnega stožca ter da pri mirnem, enakomernem pretoku za zaprtje potrebuje približno desetkrat višji tlak kot pri prisotnem šumu.
V nadaljnjih poskusih so pokazali, da je mogoče prehod v usmerjeno zapiranje na zahtevo sprožiti z nadzorovanimi motnjami v toku. Avtorji menijo, da ti rezultati skupaj ponujajo načelo za učinkovitejše delovanje mehkih zaklopk in domnevajo, da bi lahko pri naravnem srcu sunke tekočine, ki sprožajo zapiranje, zagotavljalo krčenje srčne mišice.
Razumevanje takšnih mehanizmov dopolnjuje razvoj novih srčnih zaklopk, kot je nastavljiva zaklopka Autus, ki jo je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila za otroke s prirojenimi okvarami pljučne zaklopke. V ZDA se vsako leto s takšnimi nepravilnostmi rodi približno 4200 dojenčkov, pri katerih je to zaklopko mogoče po vsaditvi z balonskim katetrom razširiti z okoli 13 na 22 milimetrov; klinična raziskava je zabeležila nekaj zapletov, vendar so pri dveh otrocih zaklopko uspešno razširili brez operacije.