Svetovne cene hrane naj bi se letos zvišale za 11,8 odstotka, leta 2027 pa še za 4,8 odstotka, napoveduje Oxford Economics. Glavni razlogi so ekstremna vročina in suša, slabša evropska letina ter visoki stroški energije in gnojil.
Med najbolj prizadetimi bodo žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki. Evropsko združenje Coceral je zaradi vročinskih valov napoved letošnjega pridelka žit v EU in Združenem kraljestvu znižalo z 295,5 na 286,6 milijona ton. Lani je pridelek znašal okoli 310 milijonov ton.
Dodaten pritisk predstavljajo višje cene energentov in gnojil ter vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Rusija in Ukrajina skupaj zagotavljata skoraj 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice, zato napadi na pristanišča in težave s transportom po Črnem in Azovskem morju povečujejo tveganja za svetovno preskrbo.
Posebej izpostavljena je pšenica, katere cena naj bi bila v tretjem četrtletju medletno višja za 36 odstotkov. Posledično se lahko podražijo kruh, sir, olje, vino in druga živila, medtem ko bi bile podražitve mesa lahko manj izrazite.
Potrošniki bi lahko višje cene svežega sadja in zelenjave občutili že oktobra ali novembra, pri predelani hrani pa naj bi bil največji učinek viden med februarjem in majem 2027.
Napovedi ostajajo negotove. Nadaljnje motnje v Črnem morju in vremenski pojav El Niño bi lahko cene potisnili še višje od trenutno pričakovanih.