Ideološko motivirani napadi predstavljajo 57 odstotkov vseh zaznanih kibernetskih groženj v Evropski uniji, finančno motivirani incidenti pa dosegajo 30 odstotkov. Javni sektor je posebej izpostavljen, saj je javna uprava predstavljala 32 odstotkov vseh tarčanih organizacij, kar 73 odstotkov žrtev pa spada med ključne ali pomembne subjekte po evropskih pravilih.
Kibernetski kriminal je leta 2025 predstavljal 36 odstotkov vseh incidentov. Med finančno motiviranimi aktivnostmi so prevladovali izsiljevalski virusi, odgovorni za 40 odstotkov tovrstnih primerov, sledile so kršitve podatkov z 31 odstotki ter goljufije in kraje identitete z 19 odstotki. Poslovne storitve in proizvodnja sta vsaka predstavljali po 8 odstotkov tarč, kar kaže, da napadi vse bolj ciljajo tudi na gospodarsko hrbtenico EU.
Hacktivistične skupine so proti državam članicam v enem letu izvedle 4.709 kampanj. V več kot 89 odstotkih primerov so uporabile moteče napade DDoS, katerih cilj je predvsem ohromitev spletnih storitev in simbolni pritisk na institucije. Takšne kampanje so osrednji del ideološko motiviranih groženj, ki vse pogosteje spremljajo geopolitična trenja.
V obravnavanem obdobju je bilo objavljenih več kot 48.000 novih ranljivosti v programski opremi, kar je 22-odstotno povečanje glede na leto prej. Kar 60 odstotkov primerov nepooblaščenega dostopa je izkoriščalo že znane luknje, kar razkriva, da številne organizacije svojih sistemov še vedno ne posodabljajo dovolj hitro – kljub temu, da so med najpogostejšimi tarčami prav javna uprava in drugi ključni subjekti.