Kriza na Bližnjem vzhodu in motnje plovbe skozi Hormuško ožino predstavljajo največji energetski dobavni šok v zgodovini, opozarja Mednarodna agencija za energijo v poročilu World Energy Outlook 2026.
Po ocenah IEA je zaradi krize do konca oktobra izpadlo približno 2,8 milijarde sodov nafte in 60 milijard kubičnih metrov plina iz Zaliva. Sprva so posledice blažile zaloge, alternativne izvozne poti in dodatna proizvodnja zunaj Zaliva, vendar se breme vse bolj prenaša na potrošnike prek višjih cen.
Izvršni direktor IEA Fatih Birol opozarja, da bodo posledice tem globlje, čim dlje bo kriza trajala. Agencija pričakuje, da bo dogajanje trajno vplivalo na energetsko varnost, naložbe in odločitve držav o prihodnji energetski politiki.