Letna inflacija v evrskem območju je bila septembra 3,8-odstotna, oktobra pa se je povzpela na 4 odstotke, kar ostaja izrazito nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke pri 2 odstotkih. Še višja je v Italiji, kjer je oktobra dosegla 5,6 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da pomemben del pospeška v evrskem območju izhaja iz dražje energije.
Evropska centralna banka se v takem okolju pripravlja na decembrsko razpravo o morebitnem novem dvigu ključnih obrestnih mer. Lagardova je v Milanu napovedala, da bo svet banke decembra znova pregledal projekcije in na podlagi novih kazalnikov odločil, ali je za obvladovanje cen potrebna dodatna zaostritev denarne politike. Ob tem je ponovila, da banka ne izključuje nadaljnjih dvigov, vendar bo odločitev sprejela šele po decembrskem kompletu podatkov in posodobljenih napovedih.
Svet ECB tako išče ravnotežje med hitrejšo vrnitvijo inflacije proti 2 odstotkoma in tveganjem, da bi preostro zaostrovanje preveč zavrlo gospodarsko rast. Za gospodinjstva in podjetja bi morebitni nov dvig pomenil nadaljnjo rast tržnih in medbančnih obrestnih mer, ki se prek kanalov, kot je Euribor, prelijejo v višje obresti za kredite, zlasti z variabilno obrestno mero. Analize ECB opozarjajo, da tak razvoj neposredno poveča stroške servisiranja dolga za najbolj zadolžene posojilojemalce v evrskem območju.