Znanstveniki pri iskanju zunajzemeljskega življenja pozornost usmerjajo tudi v goste plasti ozračja Venere, v podzemne oceane zamrznjenih lun in v ostanke eksplodiranih zvezd, kjer iščejo povsem drugačne možne biološke procese. Iskanje se tako ne ustavlja več pri planetih, ki so podobni Zemlji.
Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da je vredno iskati predvsem svetove, ki Zemljo posnemajo v ključnih značilnostih: imajo kopno in tekočo vodo, krožijo v ravno pravšnji oddaljenosti od svoje zvezde, da omogočajo zemeljsko podobne temperature, ter obkrožajo zvezde, podobne Soncu. V novejših pristopih imajo pomembno mesto tudi lune, ki krožijo okoli Marsa in Jupitra, saj raziskave preučujejo njihov potencial za skrita okolja, primerna za življenje.
To pomeni premik od ozkega iskanja “druge Zemlje” k bolj odprti predstavi, da se življenje lahko razvije v mnogo raznovrstnejših in skrajnih razmerah.