Italijanska kuhinja je opisana kot pravi nacionalni zaklad Italije, kar poudarja, da hrana tu ni zgolj vsakdanja nuja, temveč del simbolne podobe države v svetu. Jed ni le krožnik, ampak način, kako se država predstavi svetu.
Ko neko kulinariko razumemo kot zaklad, ne govorimo le o receptih, temveč o skupnem spominu, tradiciji in ponosu, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Takšna oznaka namiguje, da je skrb za jedi in njihove zgodbe hkrati skrb za kulturno dediščino.
Za obiskovalce Italije tak pogled na hrano pomeni vabilo, naj jo jemljejo resno – kot ključ do razumevanja ljudi, krajev in navad, ki jih srečajo za mizo.