Prve prave sisteme pisnega jezika nevroznanstveniki ocenjujejo na okoli 5000 let, kar je v primerjavi z razvojem vrste zelo kratek časovni okvir. Poudarjajo, da se človeški možgani v evoluciji niso razvili posebej za branje, temveč so se tej pozni kulturni iznajdbi prilagodili naknadno.
Ker branje ni neposredno vgrajeno v možgane, se pri učenju na novo organizirajo obstoječa nevronska omrežja. Raziskave kažejo, da se za razbiranje črk in besed deloma uporabijo mreže, ki so sicer namenjene prepoznavanju obrazov in drugih zapletenih vizualnih vzorcev.
Sam proces branja se začne z zajemom svetlobe v očesu. Od tam vizualne informacije potujejo po vidnem živcu do možganske skorje v zatilnem delu možganov, kjer se signali nadalje obdelajo in postopoma prevedejo v vsebine, ki jih razumemo kot besede in stavke.