Kako glasba vpliva na dojenčke
Mednarodna raziskava, pri kateri je sodelovala tudi Univerza na Dunaju, je pokazala, da dojenčki glasbo zaznavajo in jo možgani obdelujejo že od tretjega meseca starosti, vendar se prvi bolj organizirani plesni oziroma ritmični gibi pojavijo šele proti koncu prvega leta življenja. Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji eLife.
Raziskovalci so spremljali 79 dojenčkov, starih tri, šest in dvanajst mesecev. Med poslušanjem otroških pesmi so z elektroencefalografom merili možgansko aktivnost, z videoanalizo pa spremljali njihove gibe. Za primerjavo so uporabili tudi spremenjene različice pesmi z motenim ritmom, melodijo ali višino tonov.
Ugotovili so, da že trimesečni dojenčki ob poslušanju glasbe kažejo večjo možgansko aktivnost kot ob naključnih zaporedjih tonov. V vseh starostnih skupinah se je pokazala povezava med glasbo in gibanjem, pri čemer so višji toni spodbujali več gibanja.
Kljub temu dojenčki še ne plešejo usklajeno z ritmom. Bolj zapleteni in strukturirani gibalni vzorci se pojavijo šele okoli 12. meseca starosti, sinhroniziranega gibanja v ritmu glasbe pa raziskovalci niso dokazali. Po besedah vodje raziskave Trinh Nguyen so dojenčkovi gibi sicer ritmični in pod vplivom glasbe, vendar se še ne ujemajo z zavestnim plesnim gibanjem, značilnim za odrasle. Raziskava poudarja, da so glasbene izkušnje za razvoj dojenčkov koristne že v najzgodnejšem obdobju življenja.