Visoke temperature lahko zmanjšajo telesno aktivnost ljudi in s tem povečajo dolgoročna zdravstvena tveganja. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko zaradi podnebnih sprememb in manj gibanja do leta 2050 prišlo do več sto tisoč prezgodnjih smrti letno.
Pri vadbi v vročini telo več krvi usmerja proti koži, da se ohladi, zato mišice dobijo manj kisika. Posledica so hitrejša utrujenost, večja obremenitev srca in večje tveganje za vročinski udar.
Strokovnjaki svetujejo:
- Vadite zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje.
- Izbirajte senco, saj je lahko na neposrednem soncu tudi do 15 °C topleje.
- Upoštevajte zračno vlago, ki otežuje ohlajanje telesa.
- Skrajšajte vadbo ali zmanjšajte intenzivnost v najbolj vročih dneh.
- Redno se hladite in pijte dovolj tekočine. Pomagajo hladna voda, mokre brisače ali umik v senco.
- Telo postopoma navajajte na vročino, saj se lahko po enem do dveh tednih bolje prilagodi.
Znaki, da morate takoj prekiniti vadbo, so vrtoglavica, slabost, močna utrujenost in razbijanje srca.
Strokovnjaki poudarjajo, da bo zaradi vse pogostejših vročinskih valov pomembno prilagoditi ne le količino gibanja, ampak tudi čas, kraj in način vadbe.