Nekateri zunanji analitiki ocenjujejo, da Kanada prilagaja svojo zunanjo politiko in jo usmerja k tesnejšemu sodelovanju z Evropsko unijo, Indijo in Kitajsko, da bi razširila krog ključnih partnerjev onkraj dosedanjih težišč.
Po teh ocenah je domnevni premik v Ottawi povezan z globljo spremembo v ameriški zunanji politiki. ZDA naj bi postopno odstopale od vloge voditeljice demokratičnega zavezništva in sprejemale bolj transakcijski, na kratkoročne koristi oprt pristop k mednarodnim odnosom. Takšno preoblikovanje diplomacije naj bi presegalo okvire katerekoli posamezne administracije v Washingtonu.
Kritiki ta razvoj v ZDA opisujejo kot pristope, ki jih primerjajo z mafijskim slogom, v katerih se prepletajo ideologija, zasebni ekonomski interesi, osebne povezave in geopolitični pritiski. Po njihovem mnenju to sili Kanado v iskanje novega ravnotežja v mreži zavezništev, a iz teh ocen ni razvidno, koliko tega se že odraža v uradnih odločitvah v Ottawi.