Del strokovnjakov za razvoj možganov opozarja, da enotne starostne meje, primerne za vse otroke, ni mogoče določiti. Po njihovem mnenju je presoja, kako dobro otrok razume tveganja in se odziva na različne situacije, pomembnejša od gole številke let. Iz tega izhaja, da naj bi skrbniki odločitev, ali lahko otrok ostane sam doma, sprejemali individualno za vsak primer posebej.
Za številne starše in druge skrbnike je takšna odločitev še vedno predvsem vprašanje otrokove kronološke starosti. Pri tem pogosto iščejo prelomno leto, pri katerem se jim zdi takšna samostojnost sprejemljiva, in manj razmišljajo o drugih vidikih otrokovega razvoja.