Kefir danes opredeljujejo kot pijačo, nastalo iz želatinastih belih zrnc, ki vsebujejo simbiotsko skupnost mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Ta zrnca naj bi po teh opisih tvorila kompleksno mikrobno skupnost, v kateri je med 30 in 60 različnih sevov mikroorganizmov. Takšna raznolikost in sobivanje bakterij in kvasovk sta razlog, da kefir uvrščajo med živila s potencialnim vplivom na črevesni ekosistem.
Številni viri kefir opisujejo kot tradicionalno pijačo s koreninami v gorovju Kavkaz, kjer naj bi tamkajšnji kmetje pripravljali napitek z imenom ayrag v neopranih kozjih mehovih.
Kljub dolgi tradicionalni uporabi pa so klinične raziskave na ljudeh o zdravstvenih učinkih kefirja po dostopnih podatkih še vedno omejene in med seboj zelo različne. Zato ostajajo trditve o njegovih natančnih koristih za zdravje, zlasti za črevesje, v znanstveni skupnosti previdno obravnavane.