Aprila 2026 je predsednik Xi Jinping na visokem srečanju v Šanghaju regionalne oblasti, univerze in raziskovalne inštitute pozval, naj temeljne znanstvene raziskave postavijo med najvišje prednostne naloge. Poudaril je, da mora Kitajska izkoristiti priložnosti, se odzvati na izzive in osnovno raziskovanje postaviti v središče razvoja.
Kitajska v najnovejšem petletnem načrtu zato strateško povečuje vlaganja v temeljne raziskave, umetno inteligenco, kvantne tehnologije in nadzorovano jedrsko fuzijo, z zastavljenimi cilji pomembnih prebojev do leta 2030. S tem želi Peking utrditi položaj ene od vodilnih svetovnih znanstvenih sil, z načrtnim usmerjanjem državnih virov v ključna tehnološka področja.
Kontrast z izhodiščno točko je oster: leta 1978 so kitajski raziskovalci v mednarodnih revijah objavili manj kot 120 znanstvenih člankov, kar je predstavljalo le 0,02 odstotka svetovne produkcije. Današnji poudarek na temeljni znanosti in prebojnih tehnologijah tako pomeni radikalen premik od nekdanje obrobne prisotnosti v globalni znanstveni skupnosti.