V forenzičnih laboratorijih vse več DNK analiz opravi umetna inteligenca, številni tovrstni sistemi pa po poročanju hrvaških medijev delujejo kot “črne skrinjice”. V znanstveni reviji Croatian Medical Journal je objavljen članek z naslovom “When algorithms testify: artificial intelligence-driven DNA analysis, evidentiary standards, and criminal justice reform”, ki na novo razpira vprašanje, koliko sploh lahko zaupamo tem algoritmom.
Avtorji opozarjajo, da je DNK analiza pri poškodovanih ali mešanih vzorcih po naravi izpostavljena napakam. Tveganje se poveča, ko rezultate interpretirajo napredni algoritmi umetne inteligence. Ker pri “črnih skrinjicah” ni jasne razlage, kako pridejo do verjetnostnih ocen ali ujemanj, je težko preveriti, kako zanesljivi so izračuni.
Takšna nepreglednost otežuje delo sodišč in obrambe ter neposredno zadeva pravico do poštenega sojenja. V pravni stroki zato narašča pritisk za razložljivo umetno inteligenco, ki bi omogočala, da se forenzični izračuni preverjajo podobno strogo kot klasični izvedenski dokazi.