Gastroenterologi vse pogosteje opozarjajo, da o naših prebavnih težavah pogosto ne odloča želodec, temveč črevesni mikrobiom. Gre za zapleten ekosistem bakterij, ki potrebuje raznoliko, ne pa enolične »monokulture«.
Prekomerno uživanje maščob, sladkorja in sladkanih pijač po njihovih navedbah spodbuja rast neugodnih bakterij. Posledica so vnetja, napihnjenost, bolečine v trebuhu, driska ali trdovratno zaprtje.
Kot protiutež priporočajo mediteranski način prehranjevanja: veliko sveže zelenjave, redno ribe, pustega mesa le zmerno in manj enostavnih ogljikovih hidratov, kot sta beli kruh in klasične testenine.
Ključno mesto imajo fermentirana živila – jogurt, kefir, kislo zelje – ki pomagajo k uravnoteženi črevesni flori. Pri maščobah naj bi živalsko mast, margarino in maslo čim pogosteje zamenjali z olivnim ali repičnim oljem, ki črevesju manj škodujeta in bolje podpirata njegovo vsakodnevno delo.