Del znanstvene skupnosti po navedbah tujih medijev opozarja na drugačen, bolj fiziološki scenarij: možgansko meglo in nihanje razpoloženja bi lahko povzročala že relativno blaga dehidracija možganov. Možganske celice so odvisne od natančnega ravnovesja tekočine in elektrolitov. Ko vode primanjkuje, se kognitivne funkcije hitro poslabšajo. To lahko občutimo kot upočasnjeno razmišljanje in večjo razdražljivost.
Težave s koncentracijo, pozabljivost, stalna utrujenost in razdražljivost so postale del vsakdana. Večina jih brez razmisleka pripiše stresu v službi, preobilici ekranov ali še eni preslabo prespani noči.
Ugotovitve še niso dokončne in ne izključujejo vloge stresa ali spanja. Poudarjajo pa, da bi moral zadosten vnos tekočine postati osnovni del vsakdanje higiene možganov. Podoben je zraku, ki ga dihamo, in svetlobi, ki jo potrebujemo za orientacijo v dnevu.