Komisija državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti je obravnavala lansko poročilo Zagovornika načela enakosti, nato pa sejo prekinila. Zapletlo se je pri predlogu sklepa, po katerem bi vlada pripravila zakonsko rešitev za organizacijsko umestitev Zagovornika v okvir Varuha človekovih pravic.
Predsednica komisije Tereza Novak iz Svobode sklepa ni želela dati na glasovanje, saj je ocenila, da vsebinsko ne sodi na komisijo za peticije, temveč na odbor za pravosodje. Poslanka SDS Anja Bah Žibert se s tem ni strinjala in je vztrajala, da je predlog povezan z dnevnim redom seje. Ker dogovora ni bilo, je Novak sejo prekinila, datum nadaljevanja pa bo znan naknadno.
Razprava se je sicer večinoma vrtela okoli vprašanja, ali naj Zagovornik načela enakosti ostane samostojna institucija ali naj se organizacijsko poveže z Varuhom človekovih pravic. V SDS menijo, da bi bilo treba razmisliti o racionalnejši ureditvi, pri čemer poudarjajo, da ne gre za ukinjanje Zagovornika.
Zagovornik Miha Lobnik je ob tem spomnil, da je Slovenija institucijo ustanovila zaradi izpolnjevanja evropskih obveznosti na področju varstva pred diskriminacijo. Po njegovih besedah se je Slovenija takrat tudi po priporočilu Evropske komisije odločila za samostojno institucijo.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je poudarila, da je delna razpršenost nadzornih mehanizmov ustrezna in da veljavna ureditev deluje. Tudi nekateri člani komisije so opozorili, da se Varuh in Zagovornik pri svojem delu dopolnjujeta, saj prvi nadzira predvsem javni sektor, Zagovornik pa obravnava tudi primere diskriminacije v zasebnem sektorju.
Iz poročila za lani izhaja, da je Zagovornik pomoč nudil 588 ljudem, ki so menili, da so bili diskriminirani. V 76 zaključenih postopkih ugotavljanja diskriminacije je diskriminacijo ugotovil v 13 primerih. Lobnik je poročilo komisiji predstavljal zadnjič, saj se mu drugi mandat izteče oktobra.