Rezervacije jesenskih potovanj so letos višje za 59 odstotkov kot leto prej. Gostje iste destinacije raje obiščejo septembra ali oktobra, kot sredi poletne vročine. Ta premik hrani trend t. i. 'postseason' turizma, ko popotniki izbirajo klasične vroče točke zunaj vrhunca sezone, da bi se izognili gneči in višjim cenam.
Vzpon jesenskih odhodov spremlja še en izrazit premik, t. i. 'coolcation'. Gre za potovanja v hladnejša podnebja, denimo na Islandijo ali v škotsko višavje, kjer turisti iščejo pobeg pred naraščajočimi temperaturami in poletnimi vročinskimi valovi. Statistike iz severnoevropskih držav v zadnjih sezonah kažejo rekordne nočitve in vse daljšo turistično sezono. Strokovne analize opozarjajo, da takšna prerazporeditev poti le delno razbremeni poletni vrhunec, hkrati pa dviguje skupno število prihodov in obremenjuje infrastrukturo, kar lahko vodi v celoletni prekomerni turizem.
Del jesenskega povpraševanja še vedno cilja na sredozemske ikone, kot je plaža Balos na Kreti, vključena v naravovarstveno mrežo Natura 2000 Evropske unije, kjer je upravljanje nosilne zmogljivosti posebej občutljivo.