Z osamljenostjo se sooča približno vsak šesti človek na svetu oziroma 15,8 odstotka prebivalstva. Družbena izolacija tako ni več le osebna stiska, ampak vprašanje javnega zdravja, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, ki je osamljenost uvrstila med ključna tveganja za dobro počutje prebivalstva.
Po eni od raziskav med študenti, mlajšimi od 25 let, jih 60 odstotkov poroča, da se včasih ali stalno počutijo osamljene, pri 44 odstotkih se kažejo znaki generalizirane anksiozne motnje, pri 33 odstotkih pa simptomi velike depresivne motnje. Podatki nakazujejo, da tudi mlajše generacije nujno potrebujejo vsakdanje, četudi kratke stike, ki presekajo občutek izoliranosti.
Nevroznanstvene študije, v katerih so z magnetno resonanco spremljali dogajanje v možganih, so pokazale, da izključevanje iz navidezne skupinske igre sproži vzorce aktivnosti, podobne fizični bolečini. V takšnem okviru lahko že kratek, prijazen stik deluje kot blažilec te vrste bolečine.
Odločitev SZO, da družbeno izolacijo obravnava kot javnozdravstveno vprašanje, postavlja socialno povezanost na agendo držav, skupnosti in posameznikov. Vsak kratek pogovor na avtobusu, v pisarni ali na hodniku fakultete tako postane majhen, a konkreten prispevek proti tveganjem, ki jih prinaša življenje v osami.